
Rada hodim po tržnici, občudujem, kupujem,
vmes ceno znižujem pa ponovno vprašujem.
In koliko bili bi ti zimski copati sredi poletja,
Je minil že čas zdravega regratovega cvetja...
Cinkarila sem in nižala, ko je nekdo zamižal,
mi ponudil par še zapakiranih lepih copat,
moje številke, takšne, da me ne bo zeblo,
le shranila jih bom in takrat obula ko bo čas.
Zdaj novembra ponovno sem na tržnici,
iščem trgovca, ki mi copate je prodal,
mi za hece ni a moram sebi se smejati,
le kako mu je uspelo me z levimi naplahtati.
Že vidim ga lisjaka,ta mi je pravi,
ga ogovorim par levih copat hitro mu podam,
a me odslovil je, ni vrnil denarja mi hudoba,
rekel dve levi sta tudi par in da ni mu mar.Kategorije
Sorodne objave
PoezijaDanes je dan
Prav danes je dan za vrsto vprašanj, da Ti predano in zavestno sledim, se o čem poučim, kaj spremenim. Danes je dan, ko ne morem zabresti v…
PoezijaPesmi
So nastale v moji glavi, vedno divjajo nekje v višavi. Skoraj jih moram potiho utišat, da mi rime ne uidejo skozi usta. Počasi jih nizam, da…
PoezijaČustva
Dve rastlini, Med seboj oddaljeni, Ki se čutita v korenini, Dve duši za ostale pozabljeni, Skupaj v bolečini, Nedotaknjeni in tako ranljivi,…
Komentarji (0)
Prijavite se za komentiranje
PrijavaŠe ni komentarjev. Bodite prvi!