
Stojim pred vhodom in zrem v nebo.
Od nekod pride vonj po kostanju,
tistem pečenem, ki ga obožujem,
manj pa laježu psa iz gozda.
Po glasu ugotavljam poreklo kosmatinca.
Le kaj bi dala samo za en pečen kostanj,
pa da bi pes prenehal preganjati divjad,
Morda le laja proti polni luni ali pa,
saj več ne vem kaj mislim,
vonj pečenih kostanjev je božanski
V vsej svoji preproščini grem na toplo,
reševala bom križanko, kuhala kostanj,
imela prižgan radio, televizor,
ta pa bo utišan zaradi reklam,
tiste o alergijah, giga, giga mobijih.Kategorije
Sorodne objave
PoezijaDanes je dan
Prav danes je dan za vrsto vprašanj, da Ti predano in zavestno sledim, se o čem poučim, kaj spremenim. Danes je dan, ko ne morem zabresti v…
PoezijaPesmi
So nastale v moji glavi, vedno divjajo nekje v višavi. Skoraj jih moram potiho utišat, da mi rime ne uidejo skozi usta. Počasi jih nizam, da…
PoezijaČustva
Dve rastlini, Med seboj oddaljeni, Ki se čutita v korenini, Dve duši za ostale pozabljeni, Skupaj v bolečini, Nedotaknjeni in tako ranljivi,…
Komentarji (0)
Prijavite se za komentiranje
PrijavaŠe ni komentarjev. Bodite prvi!