
Zapeli topolu so v vetru z ravnic,
v krajih v deželi najlepših so ptic,
tamkaj v Prekmurju kjer Mura šumi,
mlin tik ob reki zdaj še melje živi.
Nad polji ponosno štorklje letijo,
ljudje iz Prekmurju se jih veselijo,
tam polja pšenična v soncu zorijo
iz zrnja bo moka, jo v mlinu dobijo.
Še gibanca prav poseben okus ima,
šunko domača je kdo ne pozna,
in bučno je olje od tamkaj doma,
če letina obilna se kmetič smehlja.
Kje lepši spomini so kot je na dom,
dobrih ljudi jaz pozabil ne bom,
staršev z otroštva, vseh tistih tam dni,
naj večno za vselej v pesmi živi.
jože.kKategorije
Sorodne objave
PoezijaDanes je dan
Prav danes je dan za vrsto vprašanj, da Ti predano in zavestno sledim, se o čem poučim, kaj spremenim. Danes je dan, ko ne morem zabresti v…
PoezijaPesmi
So nastale v moji glavi, vedno divjajo nekje v višavi. Skoraj jih moram potiho utišat, da mi rime ne uidejo skozi usta. Počasi jih nizam, da…
PoezijaČustva
Dve rastlini, Med seboj oddaljeni, Ki se čutita v korenini, Dve duši za ostale pozabljeni, Skupaj v bolečini, Nedotaknjeni in tako ranljivi,…
Komentarji (0)
Prijavite se za komentiranje
PrijavaŠe ni komentarjev. Bodite prvi!