V eni roki žalost, v drugi pa veselje
Pojem o lepih vsakdanjih rečeh:
kako prebujajo se zgodnja jutra
z zadnjim pomežikom zvezd;
kako po dežju mavrica z nebes
s svojim živobarvnim pajčolanom
oplazi najvišje vrhove dreves;
kako igrivo se sprehaja skozi vse menjave časa
naša mamica Narava, večno lepa, večno mlada.
In zato še jaz naglas naj izpovem ljubezen svojo:
mojega srca izvoljenec, ki zvestobo večno mu prisegam,
mi ponuja v eni roki žalost, a v drugi že veselje,
radodarno izpolnjuje moje srčne želje,
vsak dan znova me na veličasten ples odpelje:
preprosto imenujem ga – ŽIVLJENJE.
Danijela Premzl